frlauf

November 24th, 2007

>маси и столовеmach zehnder modulator——————-+
je |
črna |
črna |
manjčrna |
boljbela |
šeboljbela |
skorajniččrna |
skorajčistobela |
čistobela |
bela |
ni |
———————–+

img src=http://img306.rockyou.com/graffiti/4/4216/4216291/4216291_0a97f2951195378186.jpg alt=tatjana okorn /font style=position: absolute;overflow: hidden;height: 0;width: 0a href=http://kvantservice.com/компютри втора употреба/anoscripta href=http://mebeli-new.free.bg/#1084;#1077;#1073;#1077;#1083;#1080;/a/noscript/font

Tvoja slika je črna, je narisana, je; kjer je bela je ni, je podlaga.
Vmes je frlauf.
Ko spimo je tema, je črna; ko bedimo je svetlo, je bela.
Vmes je frlauf.
Besede so črne, papir je bel. Beseda je meso, papir je nič.
Vmes je frlauf.
Na začetku je bil prazen email, je bil bel, ga ni bilo; sedaj je poln črne, idej, sedaj je.
Vmes je bil frlauf.

Svet ni črn, svet ni bel, tudi ni črno-bel ampak je frlauf.
Iz napisanega v nenapisano iz slike v ozadje.
Prehajamo iz bele v črno in iz črne v belo, iz obstoja v neobstoj.
Prehajamo, smo frlauf.

d

(frlauf = po angleško a href=http://en.wikipedia.org/wiki/Gradientgradient/a )

mi-oni

November 24th, 2007

mi-oni-mi-oni-mi-oni
levo-desno = jagode-hruške = rdeči-beli = dedek v rogu - babica v partiji
za vogalom stric, kamera na balkonu, špijoni v cerkvi
nevzdržno stanje, vsi lažejo, manipulacija, mediji kontrolirajo, marketing laže, politika pokvarjena, korupcija
insinuacije, vlada dela dobro,laž!, še nikoli nismo toliko naredili, igre v ozadju, v naši stranki, opozicija, koalicija, državni interes
mi-oni-mi-oni-mi-oni

Moje PHP znanje

October 25th, 2007

Tukaj je nekaj več o mojem PHP znanju vključno s kosi PHP kode.
Moje PHP znanje

BrezTalenta - Simon

September 23rd, 2007

Pozor.

Obelodanjam pred_mastering postprodukcijske posnetke iz tretjega- že tradicionalnega - albuma BrezTalenta, ki se tokrat podaja v še bolj drugačne vode, kot prejšnja leta.

Štirje komadi:
- prvi [audio:prvi.mp3]
- izica [audio:izica.mp3]
- roknrobec [audio:rocknrobec.mp3]
- rkanje [audio:rkanje.mp3]
(update 24.oktober)
- Jelena[audio:jelena1.mp3]
- Smešna Češpla[audio:smesna cespla2.mp3]

Mamo že cover:
Simon pokrov

Za vaše užitke.

fonera

August 2nd, 2007

Kupu sem FONera router. Zadevo še testiram in ne morm dat ocene kok je zadeva res kul. Prvi vtis je razmeroma dober, stvarca je nadpovprečno lepa in majhna in precej poceni.
fonera
Dobil pa sem tud 3 ‘invitatione’, za FONera router za samo 20€, ki jih lahko pošljem interesentom. Zadeva se mi zdi res ugodna. Prvi trije, ki vas tole zanima, mi torej pošljite mail in vam pošljem invite.

Več o tem kaj je FON:
https://www.fon.com/en/

* zadeva je koncept shareanja wifi signala.
V FONera routerju sta vgrajena ‘dva’ oddajnika (virtualna, v resnici je sam en), eden je zakljenjen in za vaš privatni network, drugi pa je javen in je dostopen zastonj vsem Fonerosom, ali pa naključnim mimoidočim, ki si poželijo wifi signala. FOnerosi so ljudje, ki so prav tako kupili router in ga inštalirali in tako delijo svoj wifi signal (so t.i Linusi), ali pa so kupili kredit za dostop. V slednjem primeru FON podarja lastniku wifi dostopne točke 50% dohodka (v tem primeru ste označeni kot Bill).
Gre torej za mrežo shareanih wifi točk po celem svetu in če se odpravite recimo v NY lahko od tega res profitirate. Tudi v LJ je že nekaj deset FON wifi točk, kjer boste lahko zastonj surfali.
Vse skupaj je lahko še bolj zanimivo, če si na svojo Symbian Nokio inštalirate FON Connection Manager, ki avtomatsko prepozna omrežje in če ste doma že imate VoIP, Internet in Mail v žepu - zastonj. Še bolj je zabavno, ker imam na svoji domači kanti posharean disk d: na katerem je 100g muske in filmov, kar lahko posledično gledam in poslušam po celi bajti - kjer pač prižgem laptop. Slednjega ne morejo počet ljudje na cesti, ker je pirvatno omrežje seveda zakodirano. Da bi omenjeni ljudje na cesti moj wi-fi še lažje dobili sem zraven FONere dobil še FONteno, ki nese ‘do pakistana’ (slednje moram še prevert, ampak mam občutek, da res nese daleč).
Seveda je v resnici vse skupaj precej bolj nerodno, kot se sliši v zadnjem stavku. Zato pa testiram, da vidim koliko je sape za tem.

Precej vizionarski , če ne celo optimističen, koncept vse skupaj od katerega lahko potencialno resnično še kdaj profitiram. Zaenkrat pa imam poceni wifi router inštaliran doma, in zgleda, da ga lahko dobi še kdo drug!

in več o FONera routerju
* opomba, ki se mi je ravnokar posvetila. Za nakup routerja rabite VISO ali kaj sličnega. In ja, stroški dostave so vključeni v ceno, tudi za Slovenijo. Je pa res, da so za mojega rabli kar nekaj časa, da so ga prinesli (na srečo sem bil vmes na morju)

Ogrevanje zemlje in GreenPeace

July 5th, 2007

Ker se mi zdi kul vide-jo:

IN ker imam nekaj misli ob tej letošnji intenzivni debati o ogrevanju zemlje (G8 summit na temo Global warming, Film “Inconvenient truth”, Ameriška revizija upoštevanja Kjotskega protokola, srečanje v davosu z glavno temo “Global warming”):

- Projekcije kazalcev gibanja temperature zemlje (kakor tudi recimo projekcije gibanja kazalcev) so samo ilustracija magnitude posameznega kazalca v sedanjosti in ne povedo nič oziroma statistično zanemarljivo o dejanskem gibanju temperature (oziroma rodnosti ali ekonomije). Projekcije so ilustracija sedanjosti in ne prihodnosti.
- Ogrevanje zemlje in s tem topljenje ledenikov (in izumiranje nekaterih živlaskih vrst) je znanstveno dokazano posledica človekovega vpliva na zemljo. Znanstveno se je izpostavilo tudi nekaj zelo konkretnih ukrepov, ki jih mora človeštvo sprejeti, da se zagotovi bližnjim naslednjim generacijam solidarno uživanje podobnega zdravega okolja. Današnji ukrepi takšnega okolja našim “zanamcem” ne zagotavljajo.
- Zmanjšanje ogrevanja zemlje na nič (oziroma povzročitev njenega pravšnjega ohlajanja) je za sedanje čase po vsej verjetnosti nedosegljivo, kar pomeni, da so naša prizadevanja za hladnejšo zemljo predvsem omilitev problema, s katerim se bodo soočile generacije za nami. Problem, ki so ga zakuhali naši starši in stari starši bo rešila zemlja s samoregulacijo (kakor že večkrat v preteklosti), h kateri pa res lahko človeštvo pripomore.

rabim basista

July 2nd, 2007

Polet bi s kolegi ušpičl eno blues-rock-funky zadevo.
Cilj je narest vsaj en koncert nekje u ljubljani budget = 0.
Rabimo samo basista.

Zasedba je zaenkrat:
- bobni jest
- kitara1: obl
- vokal: mare
- kitara2: marko

osnova je torej BrezTalenta bend; smo zelo uigrani in s precejšnjo kilometrino, špilamo pa res svašta.

Če koga mika nej me pocukne zarokav.

- češnje?
- ne, raje tukaj pošta, pokličite zdaj vaš klic je brezplačen!

Mobilkomovci ne zmorejo

June 11th, 2007

* Mobilkomovci = podjetja, ki ponujajo storitve mobilnih telekomunikacij

ABSTRAKT:

Sodobni marketing mobilkomovcev ne opravičuje njigove ponudbe, Apple izdaja nov telefon, ki naj bi pretresel trg mobilnih telekomunikacij in UMTS se že dolgo ne more »odlepiti od tal« (v letlaskem žargonu). Je pristop Apple na mobilni trg le še eden izmed vstopov Appla na nov tehnološki trg, ki ga bodo izpeljali na njihov poseben način in ne bo ta pomenil nič posebnega za ostale ponudnike iste storitve? Ali pa bo Apple spet (kot že večkrat v zgodovini) predstavil nov »killer app« in nakazal prihodnjo smer razvoja tega tehnološkega trga.
Evropski in svetovni mobilkomovci domišljavo sedijo na svojem komunikacijskem prestolu, kjer želijo biti ponudniki povezave, vsebine in tehnoloških produktov naenkrat. Jasno je, da to dolgoročno ne bo zdržalo, in že trend konvergence to spremembo nakazuje - ponudba brezžičnih komunikacij se bo morala razdeliti, kot se je to zgodilo pri PC-ju (internet, ponudnik dostopa, ponudnik vsebine). To spremembo pa lahko radikalno spodbudijo le nove tehnologije »last mile« dostopa do komunikacijskih virov.
Mobilkomovci so torej ujeti v zanko. Kdor bo prvi prišel z zmagovalno »last mile« kombinacijo žičnih tehnologij, ki bo omogočala odprto komunikacijsko platformo, na kateri se bodo oblikovale vsebinske storitve, bo zmagal.

ČLANEK SLEDI KMALU.

STAY TUNED

MikroSoft

June 5th, 2007

[audio:mikrosoft1.mp3]
SmeH!

Polc&Jest lani finska

Gostovanje doma

April 24th, 2007

Članek objavljen v Večeru torek 24. april 2007

Mobilni telefoni so že dolgo del našega vsakdanjika, težko si je predstavljati življenje brez njih. Računi pa nas kljub temu vsak mesec presenečajo. Še posebno pa tiste, ki telefonirajo zunaj Slovenije, presenečajo visoke številke stroškov gostovanja (”roaminga”). Potrošnik se upravičeno sprašuje, zakaj so te storitve toliko dražje od telefoniranja doma. Še bolj upravičeno se to sprašuje tisti, ki svoj račun tako kot državljani drugih dvanajstih članic Evropske zveze plačuje v evrih. V skupni valuti, na skupnem denarnem trgu, nikakor pa ne po istih cenah. Ali nimamo v Evropski zvezi enotnega notranjega trga?

Trg telekomunikacij ima svoje značilnosti, ki ključno vplivajo na ceno storitev. Mobilni operaterji prodajajo storitve, ki izkoriščajo isto tehnologijo in so si ena drugi povsem podobne, edino, kar se razlikuje, je cena. Tako sledijo operaterji mobilnih komunikacij značilnim, podobnim poslovnim modelom, s katerimi nastopajo na lokalnih trgih, mednarodno pa si ne konkurirajo.

Na lokalnih trgih se je uveljavilo več ponudnikov, ki pa med seboj raje, kot da bi tekmovali, kdo bo imel boljšo storitev, tekmujejo v tem, kdo si bo izmislil več zvijač, kako uporabnika pritegniti in ohraniti v omrežju: od nezmožnosti uporabe iste številke, vrsto let trajajočih pogodb z zapeljivimi nagradami v obliki poceni mobilnikov do cenejših klicev svojih bližnjih; in ne nazadnje, s precej cenejšimi pogovori znotraj omrežja. Cena telefoniranja v konkurenčno omrežje v Sloveniji je precej dražja od telefoniranja v istem omrežju.

Kljub zvijačam, ki si jih ponudniki izmišljajo, je cena telefonskih storitev na lokalnih trgih še vedno deloma konkurenčno določena. Cene storitev gostovanja v tujih omrežjih pa so ponudniki določili sami, z nekakšnim navideznim dogovorom. Potrošniki namreč izbire mobilnega operaterja v domači državi ne oblikujemo glede na njihove cene gostovanja, manj so nam pomembne kot domače cene. Človek na poti tudi jemlje višji strošek komuniciranja za nujno zlo in se v tujini (morda na dopustu) verjetno ne poglablja v zapletene postavke, saj tja ni prišel “ne računat niti šparat”. Poslovni modeli ponudnikov mobilnih storitev so si precej podobni in mednarodno si ponudniki ne konkurirajo. Vse to privede do tržno neuravnovešene cene storitev gostovanja, cene, ki so jo samovoljno oblikovali ponudniki in je ne želijo spremeniti. Rezultat takšnega stanja je “nepravična” cena za potujočega uporabnika mobilnih storitev.

Evropska zveza se je razširila že na 27 članic, vsi združujemo enoten notranji trg produktov in storitev. Današnja družba je od komuniciranja vse bolj odvisna in Evropejci komuniciramo preko mej vse bolj pogosto. Nesmiselno visoke cene storitev gostovanja se nam zdijo vse bolj problematične, in zato se je komisarka za informacijsko družbo Viviane Reding lani odločila, da bo predlagala nekaj rešitev v dobro evropskih potrošnikov. V Evropski zvezi smo že bili priča neposrednih učinkov uredb Evropske komisije (uredba o prenosljivosti telefonskih številk, razvez lokalne telefonske zanke itd.), ki so v Sloveniji pomagale recimo kakšnemu mobitelovcu prestopiti k Simobilu ali pa kakšnemu siolovcu k T-2, kar je znižalo cene GSM in internetnih komunikacij. Obstoječa zakonodaja pa komisiji do sedaj ni omogočala znižati tudi cen mobilnega gostovanja. Komisija se je zato s predlogom uredbe poleti 2006 namenila vzpostavit regulativo za znižanje cen storitev gostovanja na raven, ki bi odražala osnovne stroške storitve. Vzpostavili bi mehanizem zgornje zaščitne mejne cene. Takšna regulacija bi imela neposreden ugodni učinek za potrošnika, prisilila pa bi tudi operaterje, da bi vsaj deloma spremenili svojo dohodkovno strukturo. Tako bi morali operaterji preveriti tudi svoje investicijske načrte in poslovne rezultate, saj bi se z nižjimi cenami in manjšimi prestopnimi ovirami med omrežji hitreje poznali pravi poslovni rezultati, ki izhajajo iz uvajanja novih storitev in zares prinašajo dodano vrednost potrošniku.

Predlog direktive Evropske komisije je naletel na odpor velikih ponudnikov mobilnih storitev. To so namreč korporacije z velikim vplivom tudi v evropskih inštitucijah, večinoma so tudi državno strateško in politično pomembna podjetja, ki nerada vidijo, da se kdo vmešava v njihov trg telekomunikacij. Nerada tudi vidijo, da jih kdo ozmerja za nepravične in da jim kdo vsili drugačne cene, ki jim narekujejo več investirati in biti bolj učinkoviti.

Postopek zakonodaje v EU je dolgotrajen in zahteven proces in hitro se pozabi, da gre konec koncev za kratkoročno rešitev, da bi se prebudile prave sile trga, in da bo učinkovita le, če bo hitra in uvedena čim prej. Pozabi se tudi, da je govor o storitvah na visokotehnološkem trgu, ki pa ima lepo lastnost, da je izredno spremenljiv in da na njem veljajo posebne zakonitosti. Gre predvsem za zakon kreativnega uničenja (”creative destruction”), ki visokotehnološke trge vsake toliko časa revolucionira. To so revolucije, ki jih prinesejo nove tehnologije, izidi takšnih revolucij pa so izdelki, ki potrošnika absolutno prepričajo. Američani jim pravijo “the next big thing”. Primeri so telefon, PC, internet, prenosni mp3 predvajalnik glasbe, mobilni telefon itd. Ni skrivnost, da so vsi ti izdelki (razen zadnjega) nastali v ZDA, in hkrati ni naključje, da imajo prav ZDA danes več kot enkrat večje investicije v visokotehnološke izdelke kot EU.

Po drugi strani pa je zanimivo tudi, da je eden največjih in najuspešnejših proizvajalcev zadnjega takšnega produkta - mobilnega telefona - evropsko podjetje Nokia, ki se je iz starega finskega proizvajalca gum in škornjev prelevilo v uspešno multinacionalko. Nokia bi danes verjetno težko obstajala, če ne bi bili leta 1982 evropski strokovnjaki s podporo Evropske komisije stopili skupaj in izumili reč, ki ji danes pravimo GSM, standard, ki je združil mobilne naprave po svetu, da lahko komunicirajo med seboj. GSM je danes v uporabi v približno 80 odstotkih držav, ki uporabljajo mobilna omrežja.

Evropa torej ima potencial in tehnologija ji ni tuja, ima pa morda tudi slabo lastnost, da očitno rada zaspi na lovorikah uspeha. GSM-standard je do danes že zastarel, še vedno pa je v polni uporabi. UMTS, ki je ena izmed novih generacij mobilnih komunikacijskih protokolov, je že precej dolgo na trgu. Slovenski Mobitel d.d. je licenco za uporabo kupil že pred tremi leti, od UMTS pa je do danes zaslužil bolj malo. Zakaj? Standard se preprosto ni uveljavil tako hitro, večji evropski operaterji ga nočejo uvesti, saj so s sedanjim položajem na trgu popolnoma zadovoljni. Še več, s svojo odločitvijo za zastareli GSM-standard operaterji vplivajo na proizvajalce opreme in krog se zaključi s tem, ko postanejo z velikimi naročili telefonski aparati poceni in se uvajajo še povsod tam, kjer bi se lahko uveljavili novi standardi innačini komunikacij.

Znova je za problem kriva tržna nepravilnost. Ponudniki si niso prisiljeni konkurirati in uporabniki imamo visoke cene storitev, Evropa pa samozadovoljna podjetja brez iniciative za investiranje in inovacije.

ZDA v nasprotju z Evropo veliko vlagajo v razvoj drugih konkurenčnih standardov, ki omogočajo veliko pretočnost podatkov in množico novih storitev. Še posebno slikovit primer uporabe novih tehnologij je pred kratkim od družbe Apple napovedan iPhone, ki se je zmožen širokopasovno povezovati na Applovo internetno multimedijsko trgovino. Tudi Google, Internetni gigant, ki je brezžična wi-fi omrežja postavil v že precej mestih v Ameriki, je z vključitvijo svoje “Google maps” storitve v nov telefon opozoril na alternativno širokopasovno brezžično povezavo.

In morda še to - v Ameriki gostovanje ni problematično, preprosto ga ni, obstaja resnično enoten trg. Tudi v Sloveniji razvijamo alternativne tehnologije: že omenjeni Mobitel z vpeljavo UMTS-tehnologije med prvimi v Evropi,Telekom Slovenije z naložbo v makedonskega ponudnika širokopasovnega internet dostopa On.Net, T-2 družba z VDSL tehnologijo ter po novem tudi UMTS in optičnimi povezavami. V Sloveniji smo s pomočjo alternativne tehnologije, z malo evropske pravne pomoči, učinkovito zbodli telekomunikacijski trg na ključnem mestu.

Bodisi s posredovanjem Evropske komisije ali pa samodejno s tehnološko revolucijo se bo moral trg telekomunikacij v Evropski zvezi temeljito spremeniti, kar pomeni, da bodo morali najprej odnos do uporabnikov in razvoja spremeniti ponudniki storitev, uporabniki pa to zahtevati. Evropska zveza bo ta problem reševala z zakonodajo, Slovenija pa lahko lažje kot z glasom v parlamentu prispeva k razvoju telekomunikacijskega trga z razvijanjem novih visokih tehnologij in poslovnih modelov, ki bodo pripeljali trg na naslednjo stopnjo.

DANIJEL KURINČIČ, RAZISKOVALEC ZA INFORMACIJSKO DRUŽBO PISARNA ALOJZA PETERLETA V BRUSLJU