Ljubljana Sustainability Jam

Kar lahko v enem vikendu narediš je, da lahko zelo temeljito treniraš … Treniraš, kako boš, s pomočjo drugih, prišel do rešitev, ki jih lahko kasneje uporabiš tudi pri svojem delu.

Težko je razložiti, kaj pomeni “Ljubljana Sustainability Jam” – cel vikend trajajoče intenzivno, kreativno, improvizirano, ustvarjanje in načrtovanje storitev na temo trajnosti, s poudarkom na intenzivnem delu v timih, z nabitim urnikom, in s sodobnimi pristopi k oblikovanju skozi klasičen oblikovalski proces.

Presenečen sem, kako lepo in koncizno je iz vsega povedanega povzel Jernej Verbič: http://www.val202.si/2012/11/jam-ali-dzem-za-boljsi-svet/.

Po koncu Jama, po intervjuji z nekaj udeleženci in po še boljši debati ob čakanju na zaključne ćevape, pa še nekaj modrih iz moje strani …

Jam je uspel, FUL!

  • ~25 udeležencev smo vsak dan uspeli zmotivirati, da so z intenzivnim delom po skupinah razvili na koncu precej dodelane prototipe storitev, ki bi vsaka na svoj način reševala problematiko trajnosti v naši družbi
  • Hkrati so v tem uživali in se vadili v kreativnem procesu z metodami, ki smo jih bodisi predstavili mentorji, bodisi, ki so jih udeleženci prinesli vsak iz svoje stroke.
  • Naučili / obnovili smo svoje veščine v timskem delu.
  • Veliko, veliko smo se nasmejali in uživali v kreativnem procesu.
  • Mentorji smo pilili svoje mentorske in organizacijske sposobnosti, vadili nove motivacijske pristope in kreativne metode.

 

Dinamika skupin  je izredno kompleksna stvar

Dinamiko skupin je izredno težko vzpostaviti. Gradiš jo z dobro in premišljeno sestavljenimi timi, z veliko mero aktivnega poslušanja in usmerjanja timov, z jasnimi navodili, s pravilno tempiranim časom, z ravno dovolj predstavljenimi metodami in s fino premišljeno dinamiko celotnega dogodka. Uf, faktorjev!

  • Vedno znova, že četrtič letos opažam, kako zelo si je dinamika med skupinami različna. Učim se, da je energija znotraj skupine nekaj zelo kompleksnega, nekaj tako zelo močnega in hkrati tako zelo krhkega. Rabiš samo enega posameznika, da uniči kreativni potencial celotnega tima in hkrati ti gora najbolj kreativnih profesionalnih in odprtih, poslušajočih kreativcev znotraj enega teama ne pomaga nič, če se  pri teh istih ideje ne znajdejo izven glav – na papirju ali platnu.
  • Na prvem jam-u letos (Gov Jam) smo vse skupine peljali skozi celodnevni kreativni proces peljali zelo “na tesno”. V malo časa smo zahtevali od vseh skupin hkrati veliko rezultatov, dajali smo vsem enake, jasne naloge in skupine posamično moderirali skozi proces. Jam je uspel, s priokusom primanjkljaja časa, preobremenjenosti s strukturo in prekinjeno timsko dinamiko med posameznimi fazami. Udeleženci so pojamrali, da so težko gradili na rezultatih iz prejšnjih nalog in da je bilo precej, preveč nejasnosti okoli marsikatere naloge. Skupine so zato težje delovale in – sicer za prvič odlično – izpeljan Jam, je bil poleg blazne vročine okrnjen s tem geštapo režimom.
  • Za drugi Jam (RRALUR, Sustainability Jam, BIO24) sva z Ano spremenila proces grajenja timov in namesto ročno izbranih članov ekip vpeljala dvostopenjsko timsko delo: najprej brainstorming v naključnih timih in potem načrtovanje v na-novo postavljenih timih. Ta pristop se je izkazal za dobrega, teami so pretežno dobro delovali. Znova nas je sicer “povozil čas”, znova je bilo v očeh udeležencev “vse prehitro” in znova nam v nekaterih timih ni uspelo zgraditi dobre dinamike, vendar smo tokrat ponudili precej več maneverskega prostora za timsko dinamiko ob načrtovanju in prezentaciji.
  • Vmes je sledila hitra popoldanska delavnica na Akademiji podjetništva in aktivnega državljanstva, ki je bila najkrajša in hkrati najbolj energična izmed vseh. V slabih 3 urah smo izdelali time, intenzivno štartali brainstorming, izbrali izziv in ga rešili z načrtovano storitvijo, ter posneli odigran prototip. Prvič sva preizkusila igro z voljenjem članov, ki se je izkazala za super in prvič sva tudi videla, da se morajo teami resnično formirati okoli idej.
  • Nazadnje smo v obilici časa pobrali najboljše izmed naučenega: dvo-stopenjsko grajenje timov, veliko prostora za timsko dinamiko in hkrati veliko mentorstva po posameznih timih z konkretnimi brainstorming in service design metodami. Zdi se mi, da smo tokrat iz skupin potegnili največ in da nam je dinamiko najbolje uspelo obvladati – še vedno pa se čutim odgovornega za nekatere udeležence, za katere mislim, da niso uspeli uveljaviti svojega potenciala zaradi danosti v skupinah katerim so pripadali.

Psihologija timworka in headhunting potencial

Jam, intenzivne, kreativne delavnice so najboljši način, da spoznaš ljudi, ki imajo kreativni potencial in vidiš njihovo vlogo in moč znotraj skupin. Skoraj neverjetno je, kako hitro se uveljavijo vloge posameznikov in kako hitro jih prepoznajo tudi udeleženci sami. Izredno težko je – meni osebno vsaj – prepoznati te vloge in posameznike znotraj skupin pravilno usmerjati v konstruktivno medsebojno delo. To je področje, na katerem se urimo celo življenje – nikoli ni premalo kretenov, s katerimi je včasih pač treba delat v skupini – in obstajajo cele dizertacije in verjetno tudi precej preprosta pravila. Priporočam se za kakšno branje in/ali coaching v tem smislu.

 

Metode niso magična palčka, ampak palica za oporo do ciljev

  • Metode design thinking, Service design in Gamestorming so le to – metode. V praksi se lahko do istih rezultatov pride na zelo različne načine, najbolj pomembno pri tem je, da jih posvojijo timi sami.
  • Izredno pomembno je, da je skupinam zelo natančno jasna naloga, ki jo morajo opraviti in metoda dela s katero jo bodo dosegli.  Še bolj pa je pomembno, da izredno dobro razumejo kaj naj bi bil končen rezultat.
  • Najboljša predstavitev končnega želenega rezultata je s tem, da metodo zavrtiš v hitrem posnetku s predstavitvijo pred vsemi. Na primeru iz prakse udeleženci dobijo najbolj plastično predstavo, kaj se od njih pravzaprav pričakuje.
  • Hkrati NI pomembno, da timi razumejo namen naloge že, ko se jo lotevajo. Pravo katarzo, “aha”  moment, smo doživljali ob metodah, preko katerih smo predvsem hitro in učinkovito dosegli cilj s tem, da je bila najbolj pomembno to, kako je vplivala na dinamiko znotraj tima.

Družabne igre za skupinsko dinamiko so boljše kot kava

Eden izmed najbolj presenetljivih, dobrodošlih in hkrati tako zelo preprostih pogruntavščin na jamih pa so družabne igre. V odmorih, predvsem pa v jutranjih urah smo možgane budili z nekaj različnimi vrstami družabnih možganskih iger za skupinsko dinamiko, ki so konsistentno odlično vplivale na razpoloženje celotne skupine udeležencev in so bili kot nekakšen energetski šok. Zelo zelo pozitivne izkušnje z željo po še več tega tako na Jam-ih, delavnicah, kot tudi na delovnem mestu in v zasebnem življenju. Kava nima šans.



Smisel Jama je v treningu

Veliko smo se spraševali sami in velikokrat si je potrebno ponoviti na glas, da upravičiš vložek energije in časa za takšno stvar, ki ima tako zelo dolgoročen potencial. Zakaj neki bi si odžrl cel vikend vožnje z motorjem (recimo:)?

  • Ker so ti Jam-i najboljše možno igrišče za treniranje intenzivnega, proaktivnega in zahtevnega coach-inga naročnikov. Samozavest, ki jo imam z uporabo nekaterih drugačnih pristopov pri delu v timih zaradi teh intenzivnih mentorstev na Jam-ih je občutno večja.
  • Ker so Jam-i super priložnost, da uporabimo kakšno novo metodo v kreativnem procesu, in tudi da že poznane metode znamo predstaviti. Nazadnje sem na primer znova odkril, kako zelo kompleksno orodje je Business Model Canvas – in hkrati, kako zelo močno in uporabno je za globoko in celostno obravnavo.
  • Ker so ljudje, ki se udeležujejo jam-ov v večini primerov proaktivni posamezniki, ki resnično razumejo sodoben pristop k načrtovanju in oblikovanju ter najhvaležnejša publika za širitev teh blazno novih idej o celostnem/neotipljivem oblikovanju. Ti isti so tudi potencialni sodelavci ali pa vsaj bodoči vplivni posamezniki na področju, kjer delam in me zanima.
  • Ker je organizacija neke tako kompleksne delavnice zelo bogata, priznana in dobrodošla izkušnja na vsakem možnem delovnem mestu.
  • Ker je intenzivno delo z mladimi, intenzivno delo v skupinah, skoncentrirana kreativnost in samo načrtovanje tako zelo izredno kul, da mi je dabest ga delat tud zastonj in za smeh.

 

Svetovni Jam

Jam se je odvijal po celem svetu hkrati. Fino je bilo vsaj deloma začutit ta svetovni utrip. 

Spodaj pozdravni video za Lizbonski SusJam: vzporedno smo si pošiljali videe, ki so nam ustvarili malo mednarodnega vzdušja.

 

Rezultati

Najbolj pomemben rezultat Jam-a je … Jammanje. Sicer pa smo vedno znova presenečeni nad kakovostjo digitalnih predstavitev, ki jih udeleženci sproducirajo. Tokrat imamo res presežke:


http://planet.globalsustainabilityjam.org/gsusj12/project/got-lost-get-found


http://planet.globalsustainabilityjam.org/gsusj12/project/2nd-garden


thttp://planet.globalsustainabilityjam.org/gsusj12/project/bravehood

 

One comment on “Ljubljana Sustainability Jam

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

Če hočeš narest dobro storitev ali produkt, moraš razumeti uporabnike, kako se obnašajo in kaj hočejo, pa tudi posel. No, to počnem jaz: večinoma za internet, včasih pa tudi načrtujem tudi ne-digitalne izkušnje.

About me:
about.me/danijel.kurincic

danijel.kurincic@gmail.com

Follow

Get every new post on this blog delivered to your Inbox.

Join other followers: